Izdelava karte EC: osnove preciznega kmetijstva
V zadnjem času vse pogosteje slišimo o preciznem kmetijstvu kot o najsodobnejšem sistemu kmetijske pridelave, primernem za 21. stoletje. Ta sistem je precej drag in je v celoti dostopen le velikim kmetijam; manjše kmetije lahko uporabljajo le nekatere njegove elemente. V tej knjigi ne želimo analizirati težav preciznega kmetijstva, temveč pokazati, kako učinkovito lahko njegova načela uporablja pridelovalec, ki rastline goji na razmeroma majhni površini.
Začnimo s pojasnilom načel, ki jih uporablja precizno kmetijstvo:
- Izdelava karte lastnosti tal s koordinatami GPS (karta porazdelitve hranil, vlažnosti, plevelov, pridelka itd.).
- Precizno dodajanje hranil.
- Precizno namakanje.
- Precizna obdelava tal.
Bistvo je torej zbrati čim več informacij o zemljišču, začrtati meje sprememb, načrtovati dejavnosti ter tla in rastline obravnavati lokalno, glede na značilnosti posameznega mesta.
Del preciznega kmetijstva je kartiranje EC in pH zemljišča.
Na velikih površinah se natančne meritve pH tal in vsebnosti soli (EC) izvajajo z merilnimi napravami, nameščenimi na traktorjih ali drugih premikajočih se vozilih. Ob stalnem spremljanju koordinat GPS se podatki obdelujejo in povezujejo s kartami tal; računalniški programi jih lahko prikažejo kot karte lastnosti (EC, pH). Na spodnjih slikah sta karta EC in karta pH, izdelani z mobilnimi merilnimi napravami.
Karta EC in karta pH
Izmerjene rezultate oziroma karte koncentracij nato običajno primerjamo s porazdelitvijo pridelka na zemljišču, ki jo beležijo sodobni kombajni. Tako lahko ugotovimo, kje primanjkuje gnojila, in jeseni ali spomladi natančno programiramo trosilnike, da tam, kjer je raven hranil nizka, dodamo več gnojila.
V rastlinjakih in plastenjakih so prostorske razlike manj značilne, vendar lahko neenakomerna kakovost tal in porazdelitev namakanja ter zamašitev delov kapljičnega sistema povzročijo podobne težave. Tudi neenakomerna porazdelitev hranil lahko na posameznih mestih zmanjša produktivnost. S prenosnim EC-metrom lahko zemljišče razmeroma preprosto kartiramo, saj ena meritev traja manj kot minuto.
Za izdelavo karte EC se moramo odločiti, na kakšnih razdaljah bomo merili EC, in izmeriti vrednosti na celotnem zemljišču. Če vrednosti posameznih točk vrišemo v načrt zemljišča, vidimo njihovo razpršenost. Lahko se izkaže, da so na nekaterih delih vrednosti EC za 15–20 % nižje ali višje. Takrat je smiselno razmisliti o lokalni obravnavi teh delov.
