Za merjenje pH in EC tal se običajno uporablja metoda redčenja v razmerju 1:2. To pomeni, da 1 delu tal dodamo 2 dela vode. Voda za redčenje mora biti brez soli (razsoljena voda iz reverzne osmoze ali destilirana voda). To je pomembno, ker naj bi voda služila le kot topilo in raztopila topne soli v tleh. V praksi odsotnost soli pomeni, da električna prevodnost vode, izmerjena z vrtnarskim EC-metrom, ne presega 0,05 mS/cm. Ker so v dobro preskrbljenih tleh tudi vrednosti 1,0–2,0 mS/cm, spremembe EC zaradi vode ni treba upoštevati.
Če za redčenje uporabimo na primer vodovodno vodo, moramo upoštevati tudi njen EC (običajno 0,50–0,80 mS/cm). Ta se prišteje k EC tal, vendar lahko vpliva predvsem na natančnost merjenja pH, zato je bolje uporabiti razsoljeno vodo.

Ena od priznanih metod je redčenje tal z deionizirano vodo v razmerju 1:2. Pred merjenjem mešanico dobro premešamo in pustimo stati 10–20 minut, da se soli iz tal izločijo v vodo. V praksi lahko postopek pospešimo. Če imamo tla in vodo v razmerju 1:2 v zaprti posodi, izluževanje soli pospešimo s preprostim stresanjem. Zaprto posodo stresamo vsaj 1 minuto, nato izmerimo EC. Potem jo ponovno stresamo 1 minuto in meritev ponovimo. Ko se vrednost EC ne spreminja več, rezultat zapišemo. V isti raztopini izmerimo tudi pH.
Obstaja preprostejša rešitev? DA!

Druga možnost je nakup pH-metra z vbodno pH-elektrodo, katere konico potisnemo v tla in tako izmerimo pH tal. Kljub vsem prednostim imajo ti pH-metri za tla eno resno slabost. Steklena elektroda se pri vbadanju v tla zelo hitro zlomi. Debelina steklene membrane pH-elektrode je približno 100 mikronov in kljub posebni stožčasti obliki v praksi prej ali slej poči ob udarcu v majhen kamenček v tleh.

Zamenjava takšne pH-elektrode za tla ni več mogoča za manj kot 20 tisoč madžarskih forintov. Krhkost elektrode odpravlja merilnik s tako imenovano pH-elektrodo ISFET. Silicijeva pH-elektroda ISFET odpravlja težave, ki jih povzroča krhkost steklene membrane pH-elektrode.

Pri tej vrsti pH-metrov ima vlogo pH-senzorja tako imenovani silicijev tranzistor ISFET, ki ni tako krhek kot steklena pH-elektroda. Njegova slabost je cena, ki je precej višja kot pri pH-metrih s stekleno elektrodo (več kot 400 tisoč madžarskih forintov). Zato se pri vsakodnevnih meritvah ni tako razširil.


