pH in EC pomagata le v ustreznem kontekstu
Merjenje pH in električne prevodnosti pomaga spremljati pogoje rasti. Številki sami pa ne določata potrebe po vsakem posameznem hranilu ali končnega načrta gnojenja. Rastline med razvojem spreminjajo potrebo po vodi in hranilih. Najprej določite, ali preiskujete namakalno vodo, hranilno raztopino, tla ali ekstrakt substrata.
EC je skupni električni odziv raztopljenih ionov, ne analiza njihovih posameznih količin. Enaka EC lahko nastane pri različnih sestavah. University of Minnesota to opisuje pri sistemih NFT; takšne hidroponske razmere niso samodejno enake gojenju v tleh. Za primerjavo morajo ustrezati enota, temperaturna referenca in metoda.
Zgodovinska tabela hranilne raztopine: 16 rastlin
Naslednje vrednosti ohranijo vsebino prejšnjega tabelaričnega pregleda. Ta ne določa jasne razvojne faze, metode ali pretvorbenega faktorja TDS. Številke zato niso neodvisno potrjena navodila za nastavitev konkretnega sistema. TDS v ppm, izpeljan iz EC, je odvisen od faktorja sistema in ne nadomesti analize posameznih sestavin.
| Rastlina | EC (mS/cm) | pH | TDS (ppm) |
|---|---|---|---|
| Paradižnik | 2,8–7,0 | 6,0–6,5 | 1400–3500 |
| Kumara | 2,4–3,4 | 5,5 | 1190–1750 |
| Zelje | 3,4–4-1* | 6,5–7,0 | 1750–2100 |
| Glavnata solata | 1,1–1,7 | 6,0–7,0 | 560–840 |
| Korenje | 2,2–2,8 | 6,3 | 1120–1400 |
| Česen | 2,0–2,5 | 6,0 | 980–1260 |
| Fižol | 2,5–5,6 | 6,0–6,5 | 1400–2800 |
| Brokoli | 3,8–4,8 | 6,0–6,8 | 1960–2450 |
| Jajčevec | 3,4–4,8 | 6,0 | 1750–2450 |
| Špargelj | 1,9–2,5 | 6,0–6,8 | 980–1260 |
| Špinača | 2,5–3,2 | 6,0–7,0 | 1260–1610 |
| Jagoda | 2,5–3,1 | 6,0 | 1260–1540 |
| Meta | 2,8–3,3 | 6,5–7,0 | 1400–1680 |
| Rožmarin | 1,4–2,2 | 6,0–7,5 | 700–1120 |
| Žajbelj | 1,4–2,2 | 6,0–7,5 | 700–1120 |
| Timijan | 1,1–2,2 | 6,5–7,5 | 560–1120 |
* Zgornja navedba EC za zelje je v predlogi »4-1«. Nejasnega zapisa ne popravljamo tiho v 4,1 in ga ni dovoljeno uporabiti kot cilj nastavitve. Tudi druge prenesene številke zahtevajo ustrezen kontekst pridelave in metode.
Ločen pregled OSU za hidroponiko iz leta 2017 denimo za paradižnik navaja EC 2,0–4,0 namesto tukajšnjih 2,8–7,0, za kumaro pa 1,7–2,0 namesto 2,4–3,4. Razlike ne potrjujejo splošne zamenjave ene tabele z drugo. Pokažejo, zakaj morajo biti pred odločitvijo določeni voda, kultura, metoda in pogoji.
Pred sajenjem: preiskava tal in vode
Prejšnji recept izhaja iz splošne potrebe po hranilih pri gojenju v tleh. Krajevne razmere lahko zahtevajo popravek. Pred sajenjem zato preiščite tla ali substrat in upoštevajte analizo vode, vrsto, sorto, razvojno fazo in pridelovalni sistem. Recept za tla ni nespremenjen hidroponski načrt gnojenja.
Pri obdelavi vode ni pomemben samo začetni pH, temveč tudi alkalnost in sestava. Dušikova kislina vnaša dušik, fosforjeva kislina fosfor; ti vnosi sodijo v bilanco hranil. Dokument Purdue o izbiri hidroponskih gnojil pojasnjuje povezavo med analizo vode, viri hranil in potrebo po kislini. To ni navodilo za mešanje koncentriranih kislin; pripravek, zaščita in odmerek sodijo v dejansko določen strokovni postopek.
Izvirnik po presajanju predlaga dve zalivanji z začetno hranilno raztopino. Število ostaja prejšnji primer. Ali, kdaj in v kateri koncentraciji je začetni dodatek potreben, pa je odvisno od rastline, tal, vode in razvoja korenin, ne od enotne številke za vse posevke.
Zgodovinska tabela pH tal za cvetlice, drevnino in grmovnice
44 vrstic ohrani izvirne oznake in območja. Madžarska imena stojijo kot izvorne oznake ob slovenskem prenosu imena, da ostanejo vidne različne ali nejasne povezave. S tem natančne vrste ali sorte ne potrjujemo botanično. Vrednosti tal, prej imenovane »optimalne«, v tej tabeli nimajo navedene merilne metode ali zanesljive reference za konkretno vrsto.
Območij ne uporabljajte samodejno kot ciljni pH hranilne raztopine ali namakalne vode. Tudi meritev tal z različnim ekstrakcijskim medijem ali razmerjem ne zamenjujte poljubno. Pri konkretni rastlini preverite identiteto, priporočila za gojenje in metodiko.
| Oznaka v viru | Madžarsko ime v viru | Slovenski prenos imena / razlaga | Navedeni pH tal, neodvisno nepotrjen |
|---|---|---|---|
| Abelia | Tárnicslonc | Abelija | 6,0–8,0 |
| Acacia | Akácia | Akacija | 6,0–8,0 |
| Acanthus | Akantusz | Akant | 6,0–7,0 |
| Aconitum | Sisakvirág | Preobjeda | 5,0–6,0 |
| Adonis | Hérics | Zajčji mak | 6,0–8,0 |
| Aquilegia | Harangláb | Orlica | 6,0–7,0 |
| Ageratum | Bojtocska | Agerat | 6,0–7,5 |
| Ailanthus | Bálványfa | Pajesen | 6,0–7,5 |
| Ajuga | Ínfű | Skrečnik | 4,0–6,0 |
| Alyssum | Ternye | Grobeljnik | 6,0–7,5 |
| Amaranthus | Amaránt | Amarant | 6,0–6,5 |
| Anchusa | Farkasszem | Volovski jezik | 6,0–7,5 |
| Androsace | Gombafű | Androsace | 5,0–6,0 |
| Anemone | Szellőrózsa | Veternica | 6,0–7,5 |
| Anthyllis | Nyúlszapuka | Ranjak | 5,0–6,0 |
| Arbutus | Szamócafa | Jagodičnica | 4,0–6,0 |
| Arenaria | Homokhúr | Peščenka | 6,0–8,0 |
| Aristea | — | Ime v viru ni navedeno | 6,0–7,5 |
| Armeria | Pázsitszegfű | Pečnik | 6,0–7,5 |
| Arnica | Árnika | Arnika | 5,0–6,5 |
| Asperula | Müge | Perla / Asperula | 6,0–8,0 |
| Asphodeline | Sárga virágoszlop | Asfodelina, po viru rumenocvetna | 6,0–8,0 |
| Aster | Őszirózsa | Astra; vir navaja jesensko cvetlico | 5,5–7,5 |
| Aubrieta | Pázsitviola | Avbrecija | 6,0–7,5 |
| Azalea | Azálea | Azaleja | 4,5–6,0 |
| Bergenia | Bőrlevél | Bergenija | 6,0–7,5 |
| Buddleia | Nyáriorgona | Budleja | 6,0–7,0 |
| Buphthalum | Ökörszem | Volovsko oko | 6,0–8,0 |
| Calendula | Körömvirág | Ognjič | 5,5–7,0 |
| Camassia | Prérigyertya | Kamasija | 6,0–8,0 |
| Campacula | Bögrevirág | Zvončnica; oznaka v viru je nejasna | 7,0–7,5 |
| Canna | Kanna | Kana | 6,0–8,0 |
| Carnation | Szegfű | Nagelj; oznaka ni latinsko ime rodu | 6,0–7,5 |
| Catalpa | Szivarfa | Katalpa | 6,0–8,0 |
| Celosia | Kakastaréj | Petelinji greben | 6,0–7,0 |
| Centaurea | Búzavirág | Glavinec / plavica | 5,0–6,5 |
| Cerastium | Madárhúr | Rožec | 6,0–7,0 |
| Chrysanthemum | Margaréta | Krizantema; vir navaja marjetico | 6,0–7,0 |
| Cissus | Kúszóka | Cisus | 6,0–7,5 |
| Cistus | Babérszuhar | Brškin | 6,0–7,5 |
| Clarkia | Klárcsi | Klarkija | 6,0–6,5 |
| Clianthus | Papagájcsőr | Papagajev kljun | 6,0–7,5 |
| Clematis | Iszalag | Srobot | 5,5–7,0 |
| Colchicum | Kikerics | Podlesek | 5,5–6,5 |
Posebne omejitve imen: »Campacula« ostaja nejasna oznaka iz vira; ne spreminjamo je tiho v določeno vrsto rodu Campanula. »Carnation« je angleška beseda za nagelj, ne latinsko ime rodu. Pri Aristea v viru manjka drugo ime. Tudi povezavi Androsace z »Gombafű« in Chrysanthemum z »Margaréta« ne določita zanesljivo vrste.
Profil RHS za Campanula medium je samostojen opis rastline, ne dokaz identitete tukaj nejasno imenovane vrstice. Za Aristea obstajajo profili konkretnih vrst oziroma sort; samo ime rodu jih ne nadomesti. Tudi profil Anchusa ponazarja razliko med rodom in določeno rastlino.
Štirje prejšnji primeri odmerjanja po razvojni fazi
Pri teh primerih manjkajo konkretna kultura, sestava vode in potrjena današnja formulacija trgovskih pripravkov. Vse sestavine in številke ostajajo, niso pa univerzalno izvedljiv recept. Enota dkg/m²/teden pomeni maso na površino in čas: 1 dkg = 10 g. To ni koncentracija v litru hranilne raztopine. Številke EC štirih primerov v predlogi nimajo izrecne enote ali jasno opisanega mesta meritve.
1. Oblačno vreme z malo svetlobe ob pojavu cvetov
Navedena EC: 2,4–2,5; enota in mesto meritve nista navedena.
| Pripravek ali sestavina | Masa (dkg/m²/teden) |
|---|---|
| Ferticare Id | 0,5 |
| Kalcijev nitrat | 0,2 |
| Kalijev nitrat | 0,1 |
| Monoamonijev fosfat | 0,1 |
2. Po nastanku plodov na prvih dveh etažah
Navedena EC: 2,2–2,5; enota in mesto meritve nista navedena.
| Pripravek ali sestavina | Masa (dkg/m²/teden) |
|---|---|
| Ferticare I | 0,8 |
| Kalcijev nitrat | 0,3 |
| Kalijev nitrat | 0,1 |
| Magnezijev sulfat | 0,1 |
| Monoamonijev fosfat | 0,1 |
Oznaki Ferticare Id v prvem in Ferticare I v drugem primeru ostajata različni. Brez točne identitete in sestave izdelka ene oznake ne smemo razumeti kot poljubno današnjo formulacijo drugega pripravka.
3. Do začetka obiranja
Navedena EC: 2,2–2,5; enota in mesto meritve nista navedena.
| Pripravek ali sestavina | Masa (dkg/m²/teden) |
|---|---|
| Ferticare I | 0,9 |
| Kalcijev nitrat | 0,35 |
| Kalijev nitrat | 0,1 |
| Magnezijev sulfat | 0,1 |
| Monoamonijev fosfat | 0,05 |
4. Med obiranjem pri polni obremenitvi s plodovi
Navedena EC: 1,5–2,2; enota in mesto meritve nista navedena.
| Pripravek ali sestavina | Masa (dkg/m²/teden) |
|---|---|
| Ferticare III | 0,9 |
| Kalcijev nitrat | 0,5 |
| Kalijev nitrat | 0,1 |
| Magnezijev sulfat | 0,1 |
| Monoamonijev fosfat | 0,05 |
Tudi pri pravilno prenesenih številkah je treba preveriti skupne količine, deleže hranil, oskrbo z vodo in pogoje. Mase na kvadratni meter brez količine vode ni mogoče pretvoriti v EC raztopine. Štirje primeri ne potrjujejo določene sorte ali aktualnega odmerka proizvajalca.
13 zgodovinskih načel o vremenu, N/K in tleh
Ta pregled izrecno izhaja iz vode z EC 1,0 mS/cm. N pomeni dušik, K kalij in P fosfor. Pri več razmerjih manjkata točna osnova izračuna in razlaga, ali oziroma kako so upoštevane oblike hranil. Navedba P=1 ni pojasnjena. Pri nadaljnjih številkah EC se enota ne ponovi. To je zgodovinska vsebina, ne splošno navodilo za zvišanje ali znižanje EC samo glede na vreme.
| Razmere | Zgodovinski primer; ni splošna ciljna vrednost |
|---|---|
| Vzgoja sadik | Nižja ali normalna EC 1,5–2,2; mikroelementi; N/K 1:1,8; večji delež fosforja. |
| Ukoreninjanje | Višja EC 2,5–3,0; gnojilo z veliko fosforja in kalija. |
| Pomanjkanje svetlobe | Zmanjšanje deleža N, pogostejše dodajanje hranilne raztopine, manjša količina in zvišanje EC. |
| Spodbujanje rasti | Povečanje deleža N; normalna EC 1,9–2,2; N/K 1:1–1,2. |
| Cvetenje in nastavljanje plodov | Zmanjšanje deleža N; N/K 1:1,7; P=1; višja EC 2,2–2,5. |
| Daljša ohladitev | Zmanjšanje deleža N in pogostosti; normalna EC. |
| Velika obremenitev s plodovi | Povečanje pogostosti in deleža N; N/K 1,2:1; višja EC 2,2. |
| Močno sevanje in vročina | Povečanje deleža N; N/K blizu 1:1; nižja ali normalna EC 1,5–2,2; večja pogostost z navedbo 1–3, brez časovne enote. |
| Druga polovica rastne dobe | Jeseni poudarek na kaliju; N/K 1:1,1–1,5. |
| Konec pridelovanja | Če novih plodov ni več, je opisano opuščanje hranilne raztopine 2–3 tedne pred odstranitvijo posevka. |
| Lažja peščena tla | Večji delež N in mikroelementi; nižja EC do 2,0; pogosteje, vsakih 1–3 dni. |
| Težja humozna tla | Višja EC do 2,5; redkeje, vsakih 2–4 dni. |
| Površina z osnovnim in organskim gnojenjem | Nižja EC do 2,0; redkeje, vsakih 2–4 dni. |
Pri močni svetlobi in vročini je »1–3« navedeno brez časovnega pomena; ne smemo ga samodejno brati kot dneve. Besedilo o tleh pa dejansko navaja 1–3 oziroma 2–4 dni. Tudi opuščanje hranilne raztopine 2–3 tedne pred odstranitvijo posevka je primer za določene razmere, ne univerzalno navodilo za obiranje ali gnojenje.
Bibliografska navedba predloge: Tamás Horinka, Tápoldatozás a kertészeti termesztésben, 2000. Navedba ne potrjuje popolnosti izvlečka ali primernosti posameznih številk za današnji posevek. Celotne knjige s tem ne predstavljamo kot neodvisno preverjenih navodil.
Besedilo o pridelavi na prostem: neidentificiran hibrid
Spremljajoče besedilo opisuje hibrid, primeren tudi za gojenje na prostem. Navaja dvojne vrste in približno 50.000 rastlin na hektar, oporno konstrukcijo, kapljično namakanje in intenzivno oskrbo s hranili. Opisuje tudi dobro obnavljanje, stalno nastavljanje plodov in obiranje do prvih zmrzali.
Ker kultura in hibrid nista navedena ter manjkajo krajevne razmere, podatki niso priporočilo te gostote sajenja ali obljuba pridelka. Ne prenašajte jih na drugo rastlino ali sistem samo zaradi meritve pH ali EC.
Meritve dokumentirajte sledljivo
Ponavljajoče se meritve primerjajte po istem ustreznem postopku in spremljajte razvoj, ne samo posamezne številke. K rezultatu sodijo:
- Rastlina, razvojna faza, medij in mesto odvzema.
- Vrsta vzorca in priprava, vključno z morebitnim določenim ekstrakcijskim razmerjem.
- pH, EC, enota in temperatura ali temperaturna referenca.
- Kalibracija, uporabljeni merilnik in stanje sonde.
- Zalivanje, gnojenje in drugi ukrepi med meritvami.
Nepričakovano spremembo preverite skupaj z analizo vode in medija. Iz EC same ni mogoče razbrati, katero posamezno hranilo manjka. Konkretne cilje in recepturo določite po potrjenih zahtevah rastlin, ustrezni metodiki in dejanskih razmerah gojenja.
